Da ufam v živlenju,
skazuješ ku dragost;
da živim v terplenju,
vred daješ pak žalost.
Oh, lipost preslavna,
kak serce zderžuješ;
oh, dragost nestalna,
kak telo skončuješ.
Vdil prosim pomoči
od tvoje liposti,
ar živit ni moči
prez tvoje milosti.
Tva lišca rumena
batrivo raduju,
a vusta ljublena
nemilost valuju.
Kad jadno gleduješ,
gotov sam zgoriti;
kad drago miluješ,
štimam se roditi.
Je slatko živlenje,
ar ne smim zdvojiti;
je teško terplenje,
ar ni moč užiti.
