V ljubavi teško je užiti, a ni moč zdvojiti

V ljubavi teško je užiti, a ni moč zdvojiti
autor: Fran Krsto Frankapan




Da ufam v živlenju,
   skazuješ ku dragost;
   da živim v terplenju,
   vred daješ pak žalost.
Oh, lipost preslavna,
   kak serce zderžuješ;
   oh, dragost nestalna,
   kak telo skončuješ.
Vdil prosim pomoči
   od tvoje liposti,
   ar živit ni moči
   prez tvoje milosti.
Tva lišca rumena
   batrivo raduju,
   a vusta ljublena
   nemilost valuju.
Kad jadno gleduješ,
   gotov sam zgoriti;
   kad drago miluješ,
   štimam se roditi.
Je slatko živlenje,
   ar ne smim zdvojiti;
   je teško terplenje,
   ar ni moč užiti.