Dojdi, oh, dojdi, ufanje,
jedino moje zdržanje,
ti jesi prava nasladnost
koja premaže trpljivost,
u tebi biva življenje,
vsakoga srca veselje!
Akoprem srića neverna
nikda postane čemerna,
tugu, nevolju povekšati,
vsake radosti izkončati,
ti vindar jesi, ufanje,
srca mojega zdržanje!
Ako iz vile očiju
triski nemili shodiju,
s kimi zna ljuto raniti,
srce ljubleno mučiti:
ti vindar jesi, ufanje,
jedino moje zdržanje!
Ako ni moć zahvalnosti
spoznat od ljube milosti,
nego se tvrda skazuje,
ob mojoj tugi raduje:
potom je vindar ufanje
srca mojega zdržanje!
Akoprem momu zazivanju,
brez broja suz prolivanju
bude tvrdja od kamena,
a nemilnija od plamena:
potom je vindar ufanje,
oh, moga srca zdržanje!
More me vila mraziti,
ja ju vim hoću ljubiti;
ak joj ni drago smiliti,
potom ja neću zdvojiti:
dokle god živim, ufanje
je moga srca zdržanje!
Dojdi, oh, dojdi, ufanje,
vsega stvorenja zdržanje,
srce ljubleno pohodi,
od njega već ne odhodi,
naj spozna tvoje milosti
i nezgovorne kriposti.
