Loza nad vrata se nagnula,
Raste po krovu od hiže,
Nebo gliboko i plavo je,
Prva se zvezda zažiže.
Noć je vu lugu vse gusteša,
Toneju v kmicu jalšine,
Steza se žuri počinuti,
Prejde prek poljah i zgine.
Krov je od hiže kak v plamenu
Mesec krvavi to plava,
Taki vu srebru bu dubrava
Taki bu v bisernih trava.
Znam ja, sad pak bu se zbudilo,
Došlo na prstih iz noći,
Vse, kaj su senje mi želele
- Vse, kaj pozabit ni moći.
