Divojčica vodu gazi

Divojčica vodu gazi
autor: nepoznat

Prema: Milivoj Šrepel, Kajkavska pjesmarica, "Građa za povijet književnosti hrvatske", knj. 2, Zagreb 1899.


Divojčica vodu gazi,
noge joj se bele,
mimo jaše mlad katana,
razgotom se smeje.

"Gazi, gazi, divojčica,
Bog daj, moja bila,
ako nećeš moja biti,
da bi se vtopila."

"Ja ću rada iz vesela
takvoga junaka,
da bi znala ter videla,
da bum s tobom jaka.

Svilnu halu razdrapila,
konja bi pokrila,
z palci bi se vupirala,
da bi vekša bila.

Zlatem srpom travu žela,
pred konja nosila,
šipkom bi se prepasala,
da bi tenša bila.

Zlatu kapu natrčila,
konja napojila,
z mlekom bi se vumivala,
da bi lepša bila.

Srebrn pas bi raskovala,
vuzdu napravila,
samo da bi kada z tobom
vu življenju bila.

Lance zlate raznizala,
konje okinčila,
da bi meni znati moći,
da bi tvoja bila."